Sobotna jutra so že nekaj let samo najina. Če bi naju kdo opazoval, bi najbrž pomislil, da drug drugega niti ne opaziva več in da v isti hiši živiva le zato, ker se je nekoč po naključju znašel pred mojimi hišnimi vrati. A naj sva na prvi pogled še tako zagrizena individualista, resnica je drugačna. Vstajam prva, on pa vsak dan čaka, kdaj se mu bodo odprla vrata v Indijo Koromandijo, in medtem ko pripravljam zajtrk in on čaka na svoj obrok, se pogovoriva o tem, kaj se mu je zgodilo ponoči... 更多